Napihnjenost, utrujenost, zaprtje: je kriv gluten?

Kako celiakijo prepoznati, zakaj jo je pogosto težko odkriti in zakaj je dosledna brezglutenska prehrana edino učinkovito zdravljenje, v podkastu Zdravje z Alenko Kesar pojasnjuje izr. prof. dr. Jernej Dolinšek iz UKC Maribor.

Bolezen, ki napade tudi zunaj črevesja

"Celiakija je imunska občutljivost na gluten. Ko bolnik uživa gluten, imunski sistem napade lastna tkiva," pojasnjuje izr. prof. dr. Dolinšek. Najpogosteje so prizadete črevesne resice v tankem črevesu, lahko pa tudi drugi organi.

Čeprav se bolezen pogosto razvije v otroštvu, kmalu po uvedbi glutena v prehrano, to ni pravilo. "Ni nujno, da se pojavi pri otroku. Lahko se pokaže tudi kasneje v življenju," dodaja sogovornik.

Klasična oblika bolezni pri otrocih vključuje nenapredovanje, pogoste driske, napihnjen trebuh in mastno, neprebavljeno blato.

"Celiakiji večkrat rečemo kameleon bolezen," pravi izr. prof. dr. Dolinšek. Pogosteje se namreč kaže z nespecifičnimi znaki: bolečinami v trebuhu, zaprtjem, utrujenostjo, slabokrvnostjo, izpadanjem las ali celo nevrološkimi težavami, kot so epileptični napadi. Pojavijo se lahko tudi kožne spremembe.

Kaj boste slišali v tej epizodi?

• kateri so klasični in kateri neklasični znaki bolezni
• zakaj je pomembno, da med diagnostiko ne izločimo glutena
• kako potekajo serološki testi in kdaj je potrebna biopsija
• kakšne so lahko dolgoročne posledice nezdravljene bolezni
• koliko glutena je že preveč
• ali je brezglutenska dieta smiselna tudi za zdrave ljudi

Preprosti testi, a pomembno pravilo

Diagnostika je po besedah sogovornika razmeroma enostavna. "Z odvzemom krvi preverimo prisotnost specifičnih protiteles. Če so ta prisotna, je odgovor precej jasen."

Ključno opozorilo pa je: glutena pred testiranjem ne smemo izločiti. "Če bolnik že prej začne z brezglutensko dieto, so lahko izvidi lažno negativni. Postavitev diagnoze je potem bistveno težja," opozarja Dolinšek. Prav tako odsvetuje hitre teste brez zdravniškega nadzora.

Edino zdravljenje: dosledna dieta

Zdravljenje celiakije je jasno: stroga brezglutenska prehrana do konca življenja. "Današnji svet je poln glutena, zato dieta ni enostavna," priznava sogovornik.

Toleranca na gluten je zelo nizka. "Študije kažejo, da je 10 miligramov še varna količina, 50 miligramov pa že preveč. To je izjemno malo, približno drobec rezine kruha," pojasnjuje. Težava je, ker bolnik ob manjših prekrških pogosto nima takojšnjih težav, a imunski proces v ozadju lahko tli.

Kvaliteta brezglutenske hrane in dostopnost je v Sloveniji res na visokem nivoju, je pa ta hrana draga, opozarja gastroenterolog.

Moda ali medicinska nuja?

Brezglutenska prehrana je v zadnjih letih postala priljubljena tudi med ljudmi brez diagnoze. "Če kdo meni, da mu takšna prehrana koristi, in je uravnotežena, ni s tem nič narobe. A gluten je za 99 odstotkov ljudi povsem primeren," pravi Dolinšek.

Po njegovih besedah ga ne bi smeli uvrščati na "črno listo", saj žita že tisočletja predstavljajo pomemben del prehrane.

Ob tem opozarja še na pomen pravilne diagnoze: če se nekdo sam odloči za dieto, medtem ko je v ozadju druga bolezen, lahko s tem zamudi pravo zdravljenje.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.